Časovni pojav likvorskih biomarkerjev AD pred klinično diagnozo demence

Pripravila: Maja Kojović, specialistka nevrologije

Jianping J. et. Al., New England Journal of Medicine; 2024 Feb


Študija »Biomarker Changes during 20 Years Preceding Alzheimer’s Disease”,  je spremljala kitajske udeležence v obdobju 20 let pred klinično diagnozo sporadične Alzheimerjeve bolezni. Preučevali  časovni potek spremembe  biomarkerjev v likvorju in časovni vrstni red, v katerem so postali biomarkerji nenormalni.


V študijo so vključili preiskovance brez kognitivnih motnji, stare 45-65 let, in jih spremljali 20 let. Vsaka 2 do 3 leta so opravili kognitivne ocene, slikanje možganov ter lumbalno punkcijo za določitev biomarkerjev demence. Podatke 648 oseb, pri katerih se je razvila Alzheimerjeva bolezen, so primerjali z 648 oseb, pri katerih se bolezen ni razvila.


Ugotovili so, da se  kot prva nepravilnost , pojavi znižana raven Aβ42 v likvorju, in sicer 18 let pred klinično diagnozo  AD. Patološko  razmerje Aβ42/ Aβ40 se pojavi 14 let, povečan  nivo fosforiliranega  tau 181 pa  11  let pred diagnozo AD. Markerja nevronske poškodbe,  celokupni  tau  in lahka veriga nevrofilamenta postaneta patološka 10 oz. 9 let pred klinično diagnozo AD. Atrofija hipokampusa se pojavi 8 let pred diagnozo, medtem ko se prve kognitivni težave pojavijo  6 let pred formalno postavitvijo diagnoze  AD ( Slika).

KOMENTAR:


Amiloid-β42 (Aβ42) in beljakovina tau imajo verjetno osrednjo vlogo v patogenezi Alzheimerjeve demence (AD), vendar so bile prve študije z uporabo monoklonskih protiteles, usmerjenih proti Aβ42, neuspešne pri upočasnjevanju poteka bolezni. Zaradi tega so nekateri strokovnjaki pozivali k opustitvi zdravljenja z anti-amiloidnimi protitelesi, medtem ko so drugi zagovarjali, da je za demonstracijo učinkovitosti  potrebno  zgodnejše zdravljenje .
Ta študija kaže, da je nenormalna raven Aβ42 prvi korak v patogenezi Alzheimerjeve bolezni, kar podpira izbiro amiloida-β42 kot zgodnje tarče za zdravljenje ljudi s povečanim tveganjem za AD. Rezultati te študije so tudi koristni za vsakdanjo klinično prakso pri interpretaciji pomembnosti najdbe patoloških biomarkerjev demence pri osebah, ki so opravile lumbalno punkcijo z določitvijo biomarkerjev zaradi drugih indikacij , kot je demenca.

https://www.nejm.org/doi/abs/10.1056/NEJMoa2310168