Kako čas obrata antikoagulacije vpliva na izid po utrpeli znotrajlobanjski krvavitvi v povezavi z antikogulantno terapijo

Sheth KN et al,JAMA Neurol. Feb 2024

Pripravila: Petra Miklavčič, specialistka nevrologije

Znotrajlobanjska krvavitev (ZLK) je ena izmed oblik možganske kapi, ki ima visoko umrljivost, še posebno pri bolnikih, ki prejemajo antikoagulantno terapijo (AKT). Ekspanzija ZLK je znani napovednik slabega izida in se predvsem nadaljuje v prvih urah po utrpeli ZLK. Sveže zmrznjena plazma (SZP), protrombinski kompleks (PPC) in vitamin K so dostopna zdravila za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri ZLK v povezavi z vitamin K antagonisti (VKA). Za bolnike, ki prejemajo ne-vitamin K oralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in utrpijo ZLK pa so poleg SZP in PPC na voljo tudi specifični antidoti, kot so idarucizumab od leta 2015 za bolnike na terapiji z dabigatranom in andeksanet alfa od leta 2018 za tiste, ki prejemajo inhibitorje faktorja Xa.

V kohortni študiji “ Time to Anticoagulation Reversal and Outcomes After Intracerebral Hemorrhage.” so raziskovali, ali t.i. “door-to-treatment” (DTT) čas za obrat antikoagulacijske aktivnosti vpliva na boljši izid zdravljenja bolnikov, ki so utrpeli ZLK na AKT.

Od januarja 2015 do konca decembra 2021 so pregledali 9492 bolnikov, ki so v različnih bolnišnicah v Združenih državah Amerike utrpeli ZLK ob prejemanju AKT. 44,6% bolnikov je bilo ženskega spola, povprečna starost pa je znašala 77 let. 7469 bolnikov (78,7%) je prejelo zdravilo za obrat antikoagulacijskega učinka, in sicer 4616 bolnikov od 5429 (85%) na terapiji z varfarinom in 2856 bolnikov od 4069 (70,2%) na zdravljenju z NOAK. 5524 bolnikov je imelo znan čas aplikacije zdravila za obrat antikoagulacije, kjer je povprečni čas od nastopa ZLK do aplikacije zdravila znašal 232 minut, DTT čas pa 82 minut.

Primarni cilj raziskave je bil izid zdravljenja, ki je vključeval umrljivost znotraj bolnišnice in odpust v hospic. Ugotovili so, da je uporaba zdravila za obrat antikoagulacije zmanjšala umrljivost znotraj bolnišnice (OR 0,74), predvsem pri bolnikih, ki so prejemali VKA. Prav tako so pri bolnikih s prejetim zdravilom za obrat antikoagulacijskega učinka primerjali 2 skupini, kjer je DTT čas v prvi skupini znašal ≤ 60 min, v drugi skupini pa je bil DTT čas daljši od 60 min. V prvi skupini je umrljivost znotraj bolnišnice bila za 17% nižja v primerjavi z drugo skupino (OR 0,83).

Eden izmed sekundarnih ciljev raziskave je bil tudi funkcionalni izid zdravljenja z oceno po mRS, kjer pa niso dokazali pomembne povezave med časom aplikacije antidota in funkcionalnega izida. Kljub temu pa so bolniki, ki so prejeli zdravilo znotraj 60 minut imeli večjo verjetnost, da bodo odpuščeni v domačo oskrbo ali v rehabilitacijsko ustanovo.

KOMENTAR:

Iz te raziskave ugotavljamo, da je čas do obrata antikoagulacijskega učinka pomemben pri ZLK ob AKT, saj vpliva na umrljivost znotraj bolnišnice ter, da je koncept “čas so možgani” uporaben ne samo pri ishemični možganski kapi, temveč tudi pri ZLK. Sicer pa je iz raziskave tudi razvidno, da čas obrata antikoagulacije na žalost ne vpliva na sam funkcionalni izid ob odpustu iz bolnišnice.

https://jamanetwork.com/journals/jamaneurology/article-abstract/2815044

‍