Kako mikroplastika ogroža zdravje naših možganov?
Piše: Maja Kojović, specialistka nevrologije
Ko plastika vstopi v naravo, je podvržena razgradnji, kar vodi do nastanka mikroplastike (delci, manjši od 5 mm) in nanoplastike (delci, manjši od 1000 nanometrov). Mikroplastika in nanoplastika (MNP) nastajata kot posledica razgradnje različnih plastičnih predmetov, kot so plastenke, vrečke in druge vrste plastike. Proces razgradnje se zgodi zaradi vplivov okolja, kot so sončna svetloba, veter in voda, kar povzroči fotodegradacijo in zmanjšanje velikosti plastike. Pomembno je poudariti, da MNP ni le posledica okoljske onesnaženosti, temveč se uporablja tudi v številnih kozmetičnih izdelkih in gospodinjskih sredstvih. Mikroplastika je pogosto prisotna v gelih za prhanje, zobnih pastah, pilingih in drugih kozmetičnih izdelkih zaradi svojih abrazivnih lastnosti. Prav tako jo najdemo v različnih gospodinjskih sredstvih, kot so čistila.
Ali lahko mikroplastika vpliva na zdravje možganov?
Raziskave so že pokazale, da MNP vstopa v človeško telo skozi zaužitje, vdihavanje in stik s kožo ter se nalaga v različnih tkivih in organih. Podatki iz in vitro študij nakazujejo, da specifične snovi MNP povzročajo oksidativni stres, vnetje in apoptozo v endotelijskih in drugih vaskularnih celicah. Študije na prekliničnih modelih so pripeljale do hipoteze, da je MNP dejavnik tveganja za kardiovaskularne bolezni.
Nedavna študija na ljudeh je raziskovala prisotnost MNP v aterosklerotičnih plakih pri pacientih, ki so bili podvrženi karotidni endarterektomiji zaradi asimptomatske karotidne bolezni ( https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa2309822) . Cilj je bil ugotoviti ali je prisotnost MNP v plakih povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke, kot so srčni infarkt in možganska kap. Vzorec odstranjenega ateromskega plaka so analizirali z uporabo naprednih tehnik, biomarkerje vnetja pa so ocenili s pomočjo ELISA testa in imunohistokemičnih metod. V študijo je bilo vključenih 304 pacientov, od katerih je 257 zaključilo povprečno spremljanje v trajanju 34 mesecev. Raziskava je pokazala, da je bilo v plaku karotidne arterije pri 58,4 % pacientov zaznan polietilen, pri 12,1 % pacientov pa polivinilklorid . Pacienti, pri katerih je bila MNP zaznana v ateromih, so imeli 4,5-krat večje tveganje za srčno-žilne dogodke (srčni infarkt ,možganska kap ali smrt) v primerjavi s tistimi, pri katerih MNP ni bilo zaznati. Prisotnost MNP je bila povezana z večjim vnetjem in oksidativnim stresom v plakih, kar sta znana dejavnika tveganja za srčno-žilne bolezni. Ta študija je tako ponudila močne dokaze, da je prisotnost MNP v karotidnih plakih povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke.
V drugi študiji, izvedeni med letoma 2016 in 2024 na kadavrih, so preučevali koncentracije MNP v možganih in drugih organih (https://www.nature.com/articles/s41591-024-03453-1). Ugotovili so, da so koncentracije MNP v možganih 7 do 30-krat višje kot v drugih organih, kot so jetra in ledvice. Kar je še posebej pomembno, so bile koncentracije MNP v možganih ljudi z demenco višje kot pri ljudeh brez demence. Višje koncentracije MNP pri ljudeh z demenco bi lahko nakazovale vzročno vlogo MNP, vendar bi lahko bile tudi posledica patologije demence — predvsem okvare integritete krvno-možganske pregrade ali zmanjšane funkcije glimfatičnega sistema. Alarmantno je tudi dejstvo, da so se koncentracije MNP v organih v obdobju med letoma 2016 in 2024 znatno povečale, kar verjetno odraža eksponencialno naraščanje koncentracij MNP v okolju v zadnjih desetletjih.
Kaj lahko storimo?
Da bi zmanjšali izpostavljenost mikroplastiki, je pomembno zmanjšati uporabo plastike v vsakdanjem življenju, povečati recikliranje plastike ter razvijati alternativne materiale. Povečanje ozaveščenosti o nevarnostih mikroplastike je pripeljalo do tega, da so mnogi proizvajalci že začeli postopno opuščati uporabo mikroplastike v zobnih pastah in drugih kozmetičnih izdelkih. Vendar pa je vedno priporočljivo preveriti seznam sestavin na embalaži vaše zobne paste, da ugotovite, ali vsebuje mikroplastiko.
https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa2309822
https://www.nature.com/articles/s41591-024-03453-1