O reverzibilnih dejavnikih tveganja za demenco- nezadostno spanje

Spanje in demenca

Pripravila: Maja Kojović, specialistka nevrologije

Nezadostno spanje je lahko povezano z demenco. V dolgoročni študiji so raziskovalci  Harvardske medicinske fakultete  spremljali 2 800 oseb starih 65 let in več in ugotovili, da so osebe, ki so spale manj kot pet ur na noč, imele dvakrat večjo verjetnost za razvoj demence v primerjavi s tistimi, ki so spali od šest do osem ur na noč (Robbins et al. , 2021). Pomanjkanje  spanca že v srednjem življenjskem obdobju lahko povečuje tveganje za kasnejši razvoj demence, kar je razvidno iz druge dolgoročne študije, ki je zajela skoraj  8000 udeležencev,  in dokazala 30 % večje tveganje za demenco pri tistih, ki so v  starosti 50-60 let spali šest ur dnevno ali manj (Sabia et al. , 2021).

Povezava med pomanjkanjem spanja in tveganjem za demenco lahko izhaja iz ene od ključnih funkcij spanja, in sicer odstranjevanja presnovnih odpadkov iz možganov. Med spanjem se odvija proces imenovan glimfatično čiščenje, ki pomaga odstraniti škodljive snovi, vključno s patološkimi beljakovinami, ki so povezane s tveganjem za nevrodegenerativne bolezni. Če spanje ni zadostno, lahko ta proces deluje neučinkovito, kar povečuje tveganje za kopičenje patoloških beljakovin. Glimfatično čiščenje je najbolj optimalno v najglobji fazi spanja, to je N3 stadij spanja ali  spanje s počasnim valovanjem ( Slow-wave sleep ali SWS). Na živalskih modelih so ugotovili, da akutno pomanjkanje spanja spodbuja kopičenje amiloida β in tau, dveh beljakovin, ki se prav tako kopičita pri Alzheimerjevi bolezni (AD). Pomembno je poudariti, da povezava med akutno motnjo spanja in akutno spremembo v beljakovinah amiloid β in tau nujno ne pomeni, da kronično pomanjkanje spanja samodejno prispeva h kaskadi dogodkov, ki vodi v patologijo Alzheimerjeve bolezni. Ravno tako ni povsem jasno, ali kronično pomanjkanje globokega spanca  povečuje tveganje za demenco  ali povezava deluje v nasprotni smeri. To pomeni, da patološki procesi povezani z demenco lahko prispevajo k zmanjšanju globokega spanca. Možno je, da predklinična demenca vpliva na homeostatske mehanizme, ki uravnavajo spanje, in posledično zmanjšuje odstotek globokega spanca.

To  vprašanje je naslovila nedavno objavljena študija (Himali et al. , 2023), ki je preverjala, ali  zmanjšanje  SWS  predstavlja tveganje za nastanek demence ali je le odraz že prisotne zgodnje  nevrodegeneracije v fazi klinično še nezaznavne  demence. Prospektivna študija je vključila 343 kognitivno zdravih  posameznikov starih  60 ali več let, ki so opravili dve nočni polisomnografiji (PSG), v katerih je določen odstotek SWS, in sicer v obdobju od leta 1995 do 1998 in od leta 2001 do 2003.  Preiskovance so nato sledili do 17 let in spremljali pojav demence. Pri tem so upoštevali prisotnost genetskega tveganja za Alzheimerjevo demenco ( ApoE 4 status) in volumen hipokampusa kot kazalec eventualno prisotne zgodnje nevrodegenracije. MRI je bil izveden pred drugim PSG pregledom, torej v obdobju, ko posamezniki niso kazali kliničnih znakov demence. Na prvi PSG je bil povprečni odstotek SWS spanja 18,1%, kar je bilo primerljivo z normativi prebivalstva. Nato se je s staranjem ta odstotek zmanjševal za 0,57 enote letno. Hkrati se je odstotek časa v fazi N1 in N2 spanja nekoliko povečal, medtem ko se odstotek časa v REM fazi spanja ni spremenil. Od 346 udeležencev  je  v 17-letnem  obdobju  spremljanja (od druge PSG) 52 preiskovancev  zbolelo z demenco, od tega  44 z  AD. Vsak odstotek zmanjšanja SWS na letni ravni je bil povezan z 32% povečanjem tveganja za AD. Tudi po  prilagoditvah za prisotnost vsaj enega APOE ε4 alela (genetsko tveganje za AD) in po prilagoditvi za uporabo antidepresivov in anksiolitikov ( zdravil, ki lahko vplivajo na strukturo spanja) je bil vsak odstotek zmanjšanja SWS na letni ravni povezan z 32% odstotnim povečanjem tveganja za AD. Volumen hipokampusa ni vplival na  ugotovljene spremembe  v globokem spancu. Izsledki te študije kažejo da, odstotek SWS s staranjem upada in da je večji upad povezan s tveganjem za razvoj demence v prihodnosti, neodvisno od genetskega tveganja ali prisotnosti zgodnje nevrodegenracije.

Pomanjkanje globokega spanca je potencialni spremenljivi dejavnik tveganja za demenco, kar poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah, da bi bolje razumeli vzročno-posledične povezave ter določili, ali intervencije za izboljšanje spanja lahko vplivajo na preprečevanje demence ali upočasnjevanje njenega napredovanja.

‍

‍

Robbins R, Quan SF, Weaver MD, Bormes G, Barger LK, Czeisler CA. Examining sleep deficiency and disturbance and their risk for incident dementia and all-cause mortality in older adults across 5 years in the United States. Aging. 2021 Feb 11;13(3):3254-68.

Sabia S, Fayosse A, Dumurgier J, van Hees VT, Paquet C, Sommerlad A, et al. Association of sleep duration in middle and old age with incidence of dementia. Nature communications. 2021 Apr 20;12(1):2289.

Himali JJ, Baril AA, Cavuoto MG, Yiallourou S, Wiedner CD, Himali D, et al. Association Between Slow-Wave Sleep Loss and Incident Dementia. JAMA neurology. 2023 Dec 1;80(12):1326-33.