Piše: dr. Matej Perovnik, dr. med., specializant nevrologije in tajnik slovenskega društva za nevrozna

V sredo, 12. marca 2025, smo že desetič obeležili slovenski dan možganov, ki je posvečen ozaveščanju o pomenu zdravja možganov in nevroznanosti v Sloveniji in je vsakoletni simbolni izraz zavedanja, da si možgani zaslužijo več vsesplošne pozornosti. Slovenski dan možganov je del Tedna možganov, ki poteka vsako leto v tretjem tednu marca.

Pomen slovenskega dneva možganov

Leta 2015 je Vlada Republike Slovenije na pobudo Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA) razglasila tretjo sredo v marcu za slovenski dan možganov. Ta odločitev je bila odziv na analizo iz leta 2013, ki je pokazala, da so stroški, povezani z možganskimi boleznimi, predstavljali 7 % bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 2010. Največji delež so predstavljali neposredni zdravstveni stroški, ki so pomenili 32 % vseh zdravstvenih stroškov v državi. Namen razglasitve slovenskega dneva možganov je bil spodbuditi izobraževanje in raziskovanje na področju nevroznanosti ter izboljšati prepoznavanje in zdravljenje bolezni živčevja. Poudarek je tudi na destigmatizaciji bolnikov ter zagotavljanju ustrezne dolgotrajne oskrbe in podpore svojcem. Letošnji slovenski dan možganov je odprl z nagovorom dr. Perovnik, tajnik SiNAPSE, v imenu predsednika prof. dr. Roglja, sledili pa so še nagovori vabljenih gostov: ga. Dobnik, v.d. direktorice ARiS, prof. dr. Majdič, rektor UL, izr. prof. dr. Kojović, predsednica Združenja nevrologov Slovenije ter dr. Gosar, v imenu predsednice društva psihologov Slovenije. Slovesnost se je nadaljevala z demonstracijo nove družabne igre »Živčkanje«, ki temelji na prevodu knjige Spoznanja o možganih (izvirnik: Brain Facts). Igra je križanec med igrami “Človek, ne jezi se!”, “Activity” in kvizom in na zabaven način približuje nevroznanost splošni javnosti (svoj brezplačni komplet knjige in igre si lahko zagotovite tukaj: https://zdravaglava.si/?ff_landing=5).

Dogodki ob Tednu možganov 2025

Letošnji Teden možganov je potekal od 11. do 14. marca 2025 s krovno temo "Metamorfoze" s predavanji, ki so se dotaknile širšega razvojnega loka človeka in njegovih možganov. Teden možganov vsako leto ponudi različne poglede na krovno temo, od nevrološkega, psihiatričnega, nevroznanstvenega in biološkega pa do psihološkega, sociološkega in filozofskega. Tudi letošnji teden ni razočaral s široko paleto predavanj, ki so jih spremljale delavnice za otroke in projekcije filmov s komentarji. V kolikor obžalujete zamujena predavanja, bo Teden možganov na sporedu tudi prihodnje leto, kot vedno, tretji teden v marcu.

Raziskava o zdravju možganov v Sloveniji

Za konec pa naj omenimo še nedavno raziskavo, izvedeno pod okriljem SiNAPSE, ki je, po naključju, v tiskani obliki izšla prav na Slovenski dan možganov v reviji Frontiers in Public Health. Prvi del te raziskave (https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.690421) je pokazal, da med slovensko javnostjo vlada velik interes za zdravje možganov in za prakse, ki so povezane z ohranjevanjem le-tega. V drugem delu (https://doi.org/10.3389/fpubh.2025.1490846) pa se je izkazalo, da na prepoznavanje ter tudi izvajanje praks, koristnih za zdravje možganov, vpliva »možganoslovna« izobrazba. Tovrstno izobraženi posamezniki so namreč bolj točno prepoznali koristne prakse za ohranjevanje zdravja možganov ter bolj pogosto poročali o njihovem doslednem izvajanju. Zanimivo, v višjem odstotku pa so prepoznali tudi možganske bolezni, katerih pojavnost lahko zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom. Raziskava poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja javnosti o dejavnikih, ki lahko prispevajo k boljšemu zdravju možganov. Glavna pomanjkljivost raziskave je bilo naključno vzorčenje – vzorec ni bil reprezentativen za celotno slovensko populacijo, saj je bilo večje zastopanje mladih, žensk in ljudi iz osrednjeslovenske regije. Boljše vzorčenje je bilo naslovljeno v nadaljnji raziskavi javnega mnenja iz leta 2022/2023, rezultati katere so v grobem skladni z ugotovitvami prve raziskave. Rokopis je v pripravi.