Nevrološki eponimi- Charles Bell

Charles Bell in Bellova pareza

Pripravila: Maja Kojović

‍
Charles Bell se je rodil v bližini Edinburga leta 1774. V Edinburgu je končal študij medicine. Ko je že kot študent je pisal o anatomiji živčnega sistema je ugotavljal, da so dotedanje anatomske študije možganskih živcev resno pomanjkljive in da se veliko  "znanja" o možganskih živcih, brez kritičnega preverjanja, prenaša iz generacije v generacijo. Zato se je v svoji karieri posvetil raziskovanju anatomije možganskih živcev.

Leta 1804 se je preselil v London, kjer je bil  eden od ustanoviteljev bolnišnice Middlesex. Zasedenost s kirurško prakso ni vplivala na njegovo raziskovalno dejavnost, kar se je odražalo v številnih  objavah.

Leta 1828 je bil imenovan za profesorja fiziologije in kirurgije na novo ustanovljeni londonski univerzi King's College, vendar je s te pozicije kmalu odstopil, nezadovoljen s birokratskimi pravili, ki bi jih moral upoštevati. V starosti 61 let, je zapustil London, in  je sprejel mesto profesorja kirurgije na univerzi v Edinburgu.

Dandanes je ime sir Charlesa Bella najbolj povezano z Bellovo parezo. Bell je prvi opisal klinično sliko periferne okvare obraznega živca, in sicer  kot posledico strelnih in drugih penetrantnih poškodbah glave : " Čelo prizadete strani nima gibanja, veka ostaja odprta, nosnica se ne premika pri dihanju, usta so povlečena na nasprotno stran… izkrivljenost obraza se nesrečno dodatno popači, takrat ko bi moral obraz odražati prijetna čustva… " . Opisal je tudi pridružen Bell-ov fenomen kot "zelo opazen zasuk zrkla navzgor pri poskusu zapiranja vek…"

‍