The Brain Prize 2025: Prihodnost zdravljenja možganskih tumorjev

Piše: Marko Cibula, dr. med., mladi raziskovalec

V začetku meseca marca je bila v Københavnu na Danskem podeljena največja in

najprestižnejša nagrada v svetu nevroznanosti - The Brain Prize, ki jo od leta 2011

podeljuje Lundbeckova fundacija. Ustanovljena je bila z namenom osvetlitve pomena

nevroloških bolezni, ki so v porastu in poleg samega bolnika prizadenejo tudi

njegove bližnje ter obremenijo celoten zdravstveni sistem. Denarna vrednost

nagrade znaša 10 milijonov Danskih kron (1,3 milijona evrov) in se razdeli med

zmagovalce. Sodelovanje je odprto za znanstvenike vseh narodnosti s kateregakoli

področja nevroznanosti. Vsako leto je nominiranih več sto raziskovalcev iz celega

sveta, izmed katerih komisija uglednih nevroznanstvenikov izbere tistega, ki je s

svojim delom pustil najgloblji pečat na področju raziskovanja možganov. Vizija

organizatorjev je prepoznati in nagraditi posameznike za njihovo delo, vztrajnost in

pogum pri premikanju meja v nevroznanosti.

Za navdihujočimi preboji na področju nevroznanosti se skrivajo zgodbe ljudi, ki so

leta in desetletja posvetili raziskovalnim naporom in vztrajali pri nekonvencionalnih

idejah, ki so na koncu privedle do izjemnih odkritij. V letošnjem letu se je komisija

odločila nagraditi pionirsko delo dveh nevroznanstvenikov, ki sta razkrila vpliv

aktivnosti nevronskih omrežij na rast in širjenje možganskih tumorjev. Michelle

Monje, profesorica pediatrične nevroonkologije na Univerzi Stanford, in Frank

Winkler, profesor eksperimentalne nevroonkologije na Univerzi Heidelberg, sta s

svojimi dognanji postavila temelje nove veje nevroznanosti –"Cancer

Neuroscience". Njuno delo razkriva revolucionaren pogled na interakcije med

tumorskimi celicami in zdravimi nevroni, ki promovirajo rast tumorja, njegovo invazijo

v tkivo in rezistenco na zdravljenje.

Prof. Michelle Monje je nevroonkologinja, ki se v svojem raziskovalnem delu

osredotoča na agresivne možganske tumorje pri otrocih, še posebej na difuzni

intrinzični pontinski gliom (DIPG). Pri delu z bolniki je opazila, da so možgani kljub

intenzivni difuzni infiltraciji s tumorskimi celicami funkcionalno pogosto dobro

ohranjeni. To jo je napeljalo na misel, da morda tumor za svojo rast do neke stopnje

potrebuje dobro delujoč živčni sistem. S svojo ekipo je leta 2015 uspela dokazati, da

aktivni nevroni izločajo protein NLGN3, ki spodbuja deljenje in invazivnost gliomskih

celic, inhibicija izločanja NLGN3 pa rast tumorja upočasni. V letu 2019 so naredili

korak naprej in pokazali, da se gliomske celice z nevroni povezujejo preko pravih

glutamatergičnih sinaps. Vzpostavi se začaran krog, v katerem se tumorske celice

odzivajo na aktivnost nevronov, ob tem pa same spodbujajo hiperekscitabilnost in

remodelacijo živčnih celic.

Prof. Frank Winkler je nevroonkolog, ki se ukvarja z glioblastomom – najpogostejšim

in najagresivnejšim možganskim tumorjem pri odraslih. Učinkovitega zdravila ne

poznamo, zato bolniki po diagnozi v povprečju preživijo le 15-18 mesecev. Z

raziskovalno ekipo so ugotovili, da tumorske celice v procesu kolonizacije

možganskega tkiva iztezajo zelo dolge membranske cevke, ki spominjajo na nevrite

v razvojnem obdobju možganov. Med seboj se povežejo v komunikacijsko in

rezistentno večcelično omrežje, ki se povezuje tudi z zdravimi nevroni in astrociti.

Tudi prof. Winkler je po drugi poti prišel do podobnega zaključka – tumorske in

živčne celice komunicirajo preko sinaps.

Raziskovalni poti nagrajencev sta se prekrižali že leta 2015, ko so se pričeli kazati

prvi obrisi revolucionarnega odkritja, da nevroni in tumorske celice med seboj tvorijo

funkcionalne sinapse. Ugotovila sta, da sta z ekipo vsak na svojem koncu sveta

uspela istočasno in neodvisno oblikovati presenetljive, vendar skladne zaključke.

Zavezala sta se, da bodo združili raziskovalne moči in v naslednjih letih so sledile

potrditve hipotez ter objave člankov, ki so preoblikovali tradicionalno razumevanje

dinamike med tumorsko maso in možganskim tkivom.

Klasičen terapevtski pristop k zdravljenju gliomov in glioblastomov temelji na

nevrokirurški odstranitvi tumorja v kombinaciji z obsevanjem ali kemoterapijo.

Popolna odstranitev je zelo redka in bolezen se praviloma ponavlja. Nov pogled, kjer

tumorje vidimo kot omrežje celic, ki se povezujejo in komunicirajo z zdravim tkivom,

odpira številne možnosti zdravljenja in ponuja različna terapevtska prijemališča.

Zgodba letošnjih nagrajencev je čudovit prikaz sodelovanja, ki je tlakovalo pot do

boljšega razumevanja procesov med rastjo in invazijo gliomskih celic ter do rojstva

nove veje nevroznanosti - Cancer Neuroscience.