The Brain Prize 2025: Prihodnost zdravljenja možganskih tumorjev

Piše: Marko Cibula, dr. med., mladi raziskovalec
V začetku meseca marca je bila v Københavnu na Danskem podeljena največja in
najprestižnejša nagrada v svetu nevroznanosti - The Brain Prize, ki jo od leta 2011
podeljuje Lundbeckova fundacija. Ustanovljena je bila z namenom osvetlitve pomena
nevroloških bolezni, ki so v porastu in poleg samega bolnika prizadenejo tudi
njegove bližnje ter obremenijo celoten zdravstveni sistem. Denarna vrednost
nagrade znaša 10 milijonov Danskih kron (1,3 milijona evrov) in se razdeli med
zmagovalce. Sodelovanje je odprto za znanstvenike vseh narodnosti s kateregakoli
področja nevroznanosti. Vsako leto je nominiranih več sto raziskovalcev iz celega
sveta, izmed katerih komisija uglednih nevroznanstvenikov izbere tistega, ki je s
svojim delom pustil najgloblji pečat na področju raziskovanja možganov. Vizija
organizatorjev je prepoznati in nagraditi posameznike za njihovo delo, vztrajnost in
pogum pri premikanju meja v nevroznanosti.
Za navdihujočimi preboji na področju nevroznanosti se skrivajo zgodbe ljudi, ki so
leta in desetletja posvetili raziskovalnim naporom in vztrajali pri nekonvencionalnih
idejah, ki so na koncu privedle do izjemnih odkritij. V letošnjem letu se je komisija
odločila nagraditi pionirsko delo dveh nevroznanstvenikov, ki sta razkrila vpliv
aktivnosti nevronskih omrežij na rast in širjenje možganskih tumorjev. Michelle
Monje, profesorica pediatrične nevroonkologije na Univerzi Stanford, in Frank
Winkler, profesor eksperimentalne nevroonkologije na Univerzi Heidelberg, sta s
svojimi dognanji postavila temelje nove veje nevroznanosti –"Cancer
Neuroscience". Njuno delo razkriva revolucionaren pogled na interakcije med
tumorskimi celicami in zdravimi nevroni, ki promovirajo rast tumorja, njegovo invazijo
v tkivo in rezistenco na zdravljenje.
Prof. Michelle Monje je nevroonkologinja, ki se v svojem raziskovalnem delu
osredotoča na agresivne možganske tumorje pri otrocih, še posebej na difuzni
intrinzični pontinski gliom (DIPG). Pri delu z bolniki je opazila, da so možgani kljub
intenzivni difuzni infiltraciji s tumorskimi celicami funkcionalno pogosto dobro
ohranjeni. To jo je napeljalo na misel, da morda tumor za svojo rast do neke stopnje
potrebuje dobro delujoč živčni sistem. S svojo ekipo je leta 2015 uspela dokazati, da
aktivni nevroni izločajo protein NLGN3, ki spodbuja deljenje in invazivnost gliomskih
celic, inhibicija izločanja NLGN3 pa rast tumorja upočasni. V letu 2019 so naredili
korak naprej in pokazali, da se gliomske celice z nevroni povezujejo preko pravih
glutamatergičnih sinaps. Vzpostavi se začaran krog, v katerem se tumorske celice
odzivajo na aktivnost nevronov, ob tem pa same spodbujajo hiperekscitabilnost in
remodelacijo živčnih celic.
Prof. Frank Winkler je nevroonkolog, ki se ukvarja z glioblastomom – najpogostejšim
in najagresivnejšim možganskim tumorjem pri odraslih. Učinkovitega zdravila ne
poznamo, zato bolniki po diagnozi v povprečju preživijo le 15-18 mesecev. Z
raziskovalno ekipo so ugotovili, da tumorske celice v procesu kolonizacije
možganskega tkiva iztezajo zelo dolge membranske cevke, ki spominjajo na nevrite
v razvojnem obdobju možganov. Med seboj se povežejo v komunikacijsko in
rezistentno večcelično omrežje, ki se povezuje tudi z zdravimi nevroni in astrociti.
Tudi prof. Winkler je po drugi poti prišel do podobnega zaključka – tumorske in
živčne celice komunicirajo preko sinaps.
Raziskovalni poti nagrajencev sta se prekrižali že leta 2015, ko so se pričeli kazati
prvi obrisi revolucionarnega odkritja, da nevroni in tumorske celice med seboj tvorijo
funkcionalne sinapse. Ugotovila sta, da sta z ekipo vsak na svojem koncu sveta
uspela istočasno in neodvisno oblikovati presenetljive, vendar skladne zaključke.
Zavezala sta se, da bodo združili raziskovalne moči in v naslednjih letih so sledile
potrditve hipotez ter objave člankov, ki so preoblikovali tradicionalno razumevanje
dinamike med tumorsko maso in možganskim tkivom.
Klasičen terapevtski pristop k zdravljenju gliomov in glioblastomov temelji na
nevrokirurški odstranitvi tumorja v kombinaciji z obsevanjem ali kemoterapijo.
Popolna odstranitev je zelo redka in bolezen se praviloma ponavlja. Nov pogled, kjer
tumorje vidimo kot omrežje celic, ki se povezujejo in komunicirajo z zdravim tkivom,
odpira številne možnosti zdravljenja in ponuja različna terapevtska prijemališča.
Zgodba letošnjih nagrajencev je čudovit prikaz sodelovanja, ki je tlakovalo pot do
boljšega razumevanja procesov med rastjo in invazijo gliomskih celic ter do rojstva
nove veje nevroznanosti - Cancer Neuroscience.