O reverzibilnih dejavnikih tveganja za demenco-osamljenost
OSAMLJENOST IN DEMENCA
Avtor: Maja Kojović, specialistka nevrologije
Čeprav drži, da ni jasno opredeljenih ukrepov, ki bi preprečili ali upočasnili kognitivni upad pri staranju, raziskave kažejo, da so telesna in intelektualna aktivnost, ter družbena angažiranost najbolj koristne dejavnosti pri zmanjševanju tveganja za Alzheimerjevo in druge oblike demence.
Družbena izolacija (objektivna mera pomanjkanja družbenih odnosov in interakcij) in osamljenost (subjektivno dojemanje družbene izolacije) sta resna problema, ki sta še posebej povezana s starostjo. Zadnja leta narašča število raziskav, ki kažejo, da sta družbena izolacija in osamljenost povezani z večjim tveganjem za razvoj demence. Obstaja več potencialnih bioloških mehanizmov, ki bi lahko pojasnili povezavo med družbeno izolacijo in razvojem kognitivnega upada. Kroničen stres, ki nastane kot posledica družbene izolacije ali občutka osamljenosti, lahko prispeva k kroničnem vnetju in s tem k posledičnim patofiziološkim spremembam v možganih, ki povečujejo tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Študije, ki so raziskovale nevronske osnove družbene izolacije in osamljenosti poročajo o strukturnih in funkcionalnih spremembah v več možganskih predelih, vključno s možgansko skorjo, amigdalo, hipokampusom in bazalnimi gangliji. Družbeni dejavniki imajo tudi pomembno vlogo pri regulaciji transkripcijske aktivnosti genov. Post mortem študije so razkrile, da so geni, katerih izražanje je povezano z osamljenostjo, povezani tudi z Alzheimerjevo demenco.
Dve študiji objavljeni v letu 2022, sta pokazali povezanost osamljenosti in socialne izolacije z večjim tveganjem za razvoj demence in skušale pojasniti potencialno vpletene mehanizme.
Osamljenosti in 10-letno tveganje za demenco
Študija z naslovom "Povezanost osamljenosti z 10-letnim tveganjem za razvoj demence in zgodnjimi kazalci kognitivne ranljivosti " 1 je raziskovala povezavo med osamljenostjo (definirana kot občutek osamljenosti najmanj 3 dni v preteklem tednu) in tveganjem za razvoj demence v obdobju desetih let . Poleg tega je študija preučila, ali je osamljenost povezana z zgodnjimi kazalci ranljivosti za kognitivni upad pri osebah ki še niso razvile demenco po koncu 10 letnega obdobja spremljanja. Vključenih je bilo 2308 preiskovancev. Pomembne najdbe:
1. Osamljenost poveča tveganje za demenco: Udeleženci, ki so poročali o občutkih osamljenosti, so imeli do trikrat višje tveganje za razvoj demence v primerjavi s tistimi, ki niso doživljali osamljenosti.
2. Srednja leta so najbolj ranljiva : Osamljenost je imela najbolj izrazit vpliv na posameznike, stare od 45 do 64 let, saj se je v desetih letih demenca razvila pri 22 odstotkih udeležencev te starostne skupine, ki so trpeli z osamljenostjo, v primerjavi s 13 odstotki neosamljenih vrstnikov.
3. Zgodnji nevropsihološki in slikovni kazalci kognitivne ranljivosti: Pri osebah, ki še niso bili razvili demence po koncu desetletnega spremljanja, je bilo pokazano, da je bila osamljenost povezana z določenimi nevropsihološkimi in slikovnimi (MRI) kazalci, ki nakazujejo povečano dovzetnost za kasnejši kognitivni upad.
Povezava družbene izolacije s kasnejšim razvojem demence
Študija z naslovom "Povezava družbene izolacije in osamljenosti s kasnejšim razvojem demence" 2 je analizirala 462.619 posameznikov iz Britanske biobanke in se osredotočila na tveganje za razvoj demence pri socialno izoliranih posameznikih. Povprečna starost udeležencev je ob začetku študija bila 57 let , spremljali so jih 12 let. Od 426.619 udeležencev je bilo na začetku spremljanja 9% družbeno izoliranih, 6 % pa osamljenih.
Preiskovali so nevroanatomske korelate družbene izolacije in osamljenosti in analizirali izražanje genov, da bi razložili biološke procese, ki vodijo v kognitivni upad in strukturne spremembe možganov.
Pomembne najdbe:
1. Družbena izoliranost poveča tveganje za demenco: Družbeno izolirane osebe so imele za 26 % večje tveganje za demenco v primerjavi z družbeno aktivnimi osebami. ·
2. Anatomske spremembe: Družbeno izolirane osebe so imele manjši volumen sive možganovine v predelih, ki so pomembni za spomin in učenje, vključno z medialnim temporalnim režnjem in hipokampusom.
3. Izražanje genov: Strukturne spremembe v možganih so bile povezane z izražanjem enakih genov, ki imajo moteno ekspresijo pri Alzheimerjevi bolezni. Spremenjeno je bilo tudi izražanje genov vpletenih v delovanje mitohondrijev in v procese oksidativne fosforilacije, torej ključnih celičnih struktur in metabolnih poti, ki so okvarjene pri staranju in pri večini nevrodegenerativnih boleznih.
Osamljenost in družbena izolacija sta resen, vendar premalo obravnavan problem javnega zdravja. Z predstavitvijo študij smo želeli poudariti pomembnost naslavljanja osamljenosti in družbene izoliranosti kot potencialno spremenljivega dejavnika tveganja za razvoj demence in izpostaviti potrebo po intervencijah, ki spodbujajo družbene vezi in duševno blaginjo.
Reference:
1. SalinasJ, et al. Association of Loneliness With 10-Year Dementia Risk and EarlyMarkers of Vulnerability for Neurocognitive Decline. Neurology 2022;98(13)
2. Shen C , et al. Associations of Social Isolationand Loneliness With Later Dementia. Neurology 2022
·