Ali ste vedeli?  Kako je Charlie Chaplin vplival na razvoj nevrologije

O tem kako je Charlie Chaplin vplival na razvoj nevrologije 

Avror: Gaja Klarendić, specialistka nevrologije

Video dokumentiranje kliničnih simptomov je še vedno ena od osnov učenja nevrologije. Ker je klinična slika kljub razmahu diagnostičnih naprav in testov še vedno ključna za nevrološko diagnozo, je dobro poznavanje fenomenologije nevroloških bolezni od izrednega pomena. Zato slika - ali še bolje video - v nevrologiji opravi večje delo od  besed. Redkokdo pa ve, da je prav nenavadno prijateljstvo med dvema velikanoma svoje dobe v začetku 20. stoletja – med nevrologom in slavnim filmskim igralcem - spodbudilo video dokumentacijo nevroloških fenomenov.

Samuel Alexander Kinnier Willson (1878 - 1937) , je bil škotski zdravnik, po katerem ime nosi avtosomno recesivna Willsonova bolezen. Gre za bolezen, ki nastane zaradi nenormalnega kopičenja bakra v različnih organih, med katerimi sta najbolj ključni  možgani in jetra. Zanimivo je, da je Willsonova bolezen zgodovinsko gledano tudi prva metabolna nevrološka bolezen, za katero se je odkrilo potencialno zdravilo.

Medicino je Samuel Willson študiral v Edinburgu, kjer je diplomiral z odliko. Ker mu je prejeta štipendija (Carnegie Research Fellowship) omogočila financiranje prakse v tujini,  je svoje izobraževanje iz nevrologije nadaljeval v Parizu pri znanih nevrologih - Pierru Mariju in in Josephu Babinskem.

Doktoriral je na Univerzi v Edinburgu, z doktorsko nalogo, ki nosi naslov:  ‘A Fatal Familial Nervous Disease Associated with Cirrhosis of the Liver’. Delo so nagradili z zlato medaljo univerze, na kratko je o raziskavi pisal tudi Lancet, a je bila celotna študija prvič objavljena leto dni kasneje v reviji Brain. Ni povsem jasno, kdaj so začeli bolezen poimenovati po njem, zagotovo pa se je to zgodilo dokaj kmalu, za časa njegovega življenja, saj je bil sam zelo nezadovoljen, da eponim Willson uporabljajo tudi gastroenterologi za tako imenovano 'abdominalno obliko Willsonove bolezni'. Kljub temu, da je bil izjemen opazovalec, sam ni opisal značilnih Kayser- Fleischerjevih obročev v sklopu Willsonove bolezni. To odkritje sta nekaj let za njim opravila zdravnika po katerih obroči nosijo ime.

Ni povsem jasno kako je Willson spoznal Charlei Chaplina. Kljub temu, da je bila v nemih filmih igralčeva hoja zelo nenavadna in širokotirna, pa takrat kot mlad moški, še ni imel znanih nevroloških bolezni. Najverjetnejše je, da sta se spoznala, ko se je v Londonski bolnici zaradi psihiatričnih simptomov zdravila Chaplinova mama Hannah Chaplin. Postala sta prijatelja, nekaj časa je Willson celo gostoval na Chaplinovem kalifornijskem ranču. Prav Chaplin naj bi mu tudi posodil eno svojih kamer, da je lahko pričel s snemanjem bolnikov, ko je delal v znani Londonski bolnišnici Queen Square. Najzgodnejši filmi iz Queen Square-a so namreč posneti na filmu izjemno visoke kakovosti – 1924 USA Kodak filmu, samo snemanje pa je v tistem času zahtevalo izjemno veščost in tehnično znanje iz področja filmografije. Charlie Chaplin je tako s svojim pionirskim delom v filmski industriji vplival tudi na razvoj nevrologije in na širjenje nevrološkega znanja. Na žalost mu nevrološke bolezni kljub temu niso prizanesle. Zadnja leta svojega življenja je utrpel več možganskih kapi, zaradi katerih je bil hrom po levi strani telesa, slep in vezan na invalidski voziček. Zaradi ene od možganskih kapi, ki se je kazala s simptomi 'wake -up' kapi, pa je na božič leta 1977 za vedno zaspal.

Reference:

1. https://www.ucl.ac.uk/ion/history/notable-former-staff/samuel-alexander-kinnier-wilson
2. Reynolds EH, Healy DG, Lees AJ. A film of patients with movement     disorders made in Queen Square, London in the Mid-1920s by Samuel     Alexander Kinnier Wilson. Movement Disorders : Official Journal of the     Movement Disorder Society. 2011 Dec;26(14):2453-2459. DOI:     10.1002/mds.23536. PMID: 21370261.
3. Critchley M. Remembering Kinnier Wilson. Mov Disord 1988; 3: 2–6.
4.  Kinnier Wilson SA. Progressive lenticular degeneration:     a familial nervous disease associated with cirrhosis of the liver. Brain 1912; 34: 295–507.

‍

‍

‍

‍